začetki in lastniki
Prvi lastniki zdravilne vode in začetki zdravilišča
Kotuljci so zdravilno moč »kiseve vode« zagotovo poznali že pred 19. stoletjem, ko se v virih prvič pojavi zapis o zdravilni vodi. Postopoma je postala tržno zanimiva, saj so njene zdravilne lastnosti spodbudile gospodarski razvoj, območju pa prinesle donosnost in prepoznavnost.
Opis izvira mineralne vode v Kotljah v Klagenfurter Zeitung, 27. april 1866, str. 378.
Izvir je ležal na posestvu Pirkhof, na katerem sta gospodarila Johann in za njim Karl Plasch. Slednji je dal izvir sredi 19. stoletja zajeti ter urediti pokrit prostor z mizami in klopmi za obiskovalce, ki so si vodo natočili sami. Že na začetku šestdesetih let 19. stoletja najdemo v časopisih zapise o osvežilnem izviru in točki počitka. Leto dni po Plaschevi smrti, junija 1867, je posestvo Pirkhof, na katerem je bil izvir mineralne vode, s prodajo na javni dražbi doživelo spremembo lastništva.
1877
S ponovno prodajo leta 1877 je izvir prešel v posest Josefa Steinhäubla, cesarsko-kraljevega dvornega dobavitelja mineralne vode. Steinhäubl je prepoznal gospodarski potencial vrelca, ga temeljito očistil, uredil okolico in ga vključil v svojo širšo mrežo trženja mineralnih vod. Kljub poznejšim finančnim težavam je dosegel, da je bil Rimski vrelec leta 1879 uradno zaščiten kot območje posebnega javnega interesa.
Po Steinhäublovi smrti oktobra 1879 so za Rimski vrelec, ki ga je sicer zapustil ženi in hčerki, razpisali dražbo po sodno ocenjeni vrednosti 10.405 goldinarjev.
Testament Josefa Steinhäubla, 15. november 1878; Deželni arhiv Celovec.