NARAVA IN IZVIR
Naravni in kulturni
biser pod Uršljo goro
Ob vznožju Uršlje gore, v mirni dolini Kotelj, na stiku karbonatnih kamnin Severnih Karavank in metamorfnih kamnin Vzhodnih Alp, na dan privre izvir mineralne vode. Skozi prelomne razpoke se voda prebija iz globin, napaja peščeno-prodnate plasti in ustvarja značilno »kisevo vodo«, ki so jo domačini cenili že dosti prej, preden je v 19. stoletju dobila ime kotuljska slatina iz Rimskega vrelca.
Ime zdravilišča Rimski vrelec se nanaša na domnevno rimsko naselbino ob rimski cesti med Celejo in Virunumom, ki je potekala čez območje Mežiške doline. Sodobne arheološke raziskave naselbine niso potrdile, zato je bolj verjetno, da je območje dobilo ime po nagrobnikih z rimskega pokopališča v Zagradu, ki so jih po odkritju v drugi polovici 19. stoletja prepeljali v Kotlje.
Naravna kulisa podalpskega okolja, obdana z Uršljo goro, Peco, Pohorjem in Golico (nem. Koralpe) je ustvarjala zdravilno klimo, privlačno za bolnike in obiskovalce, ki so iskali pomoč pri zdravljenju kroničnih bolezni. Razcvet železarstva v bližnjem Guštanju, danes Ravne na Koroškem, na Prevaljah, v Črni in Mežici ter izgradnja novih cestnih povezav in železniške proge Celovec–Maribor leta 1863 sta pospešila razvoj zdravilišča in omogočila lažji dostop do krajev pod Uršljo goro. Rimski vrelec je konec 19. stoletja postal priljubljena izletniška in zdraviliška točka, dostopna peš, s kočijo in pozneje s sodobnimi prevoznimi sredstvi.
