gostje in doživetje
Doživetje Rimskega vrelca
Uporaba mineralnih izvirov v zdraviliške namene ima v Evropi dolgo in bogato tradicijo. V Mežiški dolini se je posebej povečala v 19. stoletju, ko je Rimski vrelec s kotuljsko slatino postal priljubljena destinacija za obiskovalce iz širše okolice. Slavnostno odprtje izvira 29. junija 1878 je bilo za Kotlje in okolico pravi praznik. Udeležilo se ga je več kot tisoč gostov, med katerimi so bili deželni glavar, predstavniki plemstva, ugledni industrialci in predstavniki Južne železnice. Po svečani maši in procesiji je sledil ogled soteske Kozarnica pod Uršljo goro, dan pa se je zaključil z večernim plesom. Slovesnost je bila uvod v gradnjo zdraviliškega kompleksa, ki so ga uradno odprli 1. julija 1879 in je sčasoma obsegal več stavb.
Največji razcvet je zdravilišče doživelo pod lastništvom Kosmasa Schütza, ki je izvir vode dodatno zavaroval, leta 1890 pa zaključil obsežno sanacijo. Do leta 1895 so dogradili imenitno graščino z bazenom, poleg nje pa sta stali še Švicarska vila in kopališka hiša z urejenim parkom, imenovanim Paulinenhaim. Gostje so uživali v toplih in hladnih kopelih, Kneippovih terapijah, 300 m2 velikem bazenu ter v posebnosti zdravilišča – mrzli kopeli, imenovani »postrvnik«.